Izotopska sestava ogljika v atmosferskem zraku in difuzijski model na fazni meji voda/atmosfera v Velenjskem bazenu

Povzetek

Ta študija opisuje rezultate analize koncentracij CO2 v zraku (parcialni tlak CO2, pCO2) in izotopske sestave ogljika v atmosferskem zraku (δ13CCO2), temperature (T) in relativne vlažnosti (H) v atmosferi iz Velenjskega bazena. Vzorce smo vzorčili mesečno na 9 lokacijah v koledarskem letu 2011 na območju Velenjskega bazena, kjer je locirana največja termoelektrarna v Sloveniji, ki predstavlja največjega proizvajalca emisij CO2 v atmosfero (okoli 4 Mt/leto). Koncentracije pCO2 v zraku se v času te študije spreminjajo od 239 do 460 ppm. Merjene povprečne koncentracije pCO2 v naši študiji znašajo 294 ppm in so pod povprečnim atmosferskim tlakom CO2, ki znaša 360 ppm. Merjena δ13CCO2 se spreminja od -18,0 do -6,4 ‰ s povprečno vrednostjo δ13CCO2 -11,7 ‰. Vrednosti atmosferskega CO2 in δ13CCO2 so v času te raziskave podobne vrednostim objavljenim za Wroclaw, Poljska. Naredili smo primerjavo z δ13CCO2 vrednostmi v atmosferskem zraku z Wroclawom, ker so raziskovalci uporabili podoben pristop sledenja δ13CCO2 vrednosti okrog antropogenih virov. Izotopska sestava raztopljenega anorganskega ogljika (δ13CCO2) v rekah in jezerih Velenjskega bazena se je v letu 2011 sezonsko spreminjala od -13,5 do -7,1 ‰. Vrednosti δ13CDIC odražajo biogeokemijske procese v površinskih vodah, med katerimi sta najpomembnejša raztapljanje karbonatov in razgradnja organske snovi. Izdelali smo tudi koncentracijski in izotopski difuzijski model za izračun časa uravnoteženja med atmosferskim CO2 in raztopljenim CO2 na rečnih točkah.