Organske spojine v urbanih prahovih na območju Celja

Povzetek

Na območju Celja je bilo do sedaj opravljenih veliko raziskav onesnaženja s strupenimi kovinami. Vendar pa je bilo opravljenih premalo raziskav v povezavi s tematiko onesnaženja z organskimi spojinami na tem območju. Zato je namen te raziskave preliminarno ugotoviti, katere organske spojine so prisotne v prahovih na tem območju. Zaradi bremen iz preteklosti lahko pričakujemo tudi obremenjenost okolja na področju onesnaženja z organskimi spojinami. Vzrokov je več, izpostavimo pa lahko poleg rastlinstva in mikrobnega delovanja, ki je naravni vir organskih spojin, potencialne antropogene vire, ki so: izhlapevanje spojin iz deponij katrana na območju stare Cinkarne (zaradi proizvodnje tehničnega plina iz premoga v preteklosti), delovanje današnje kemične, papirne in lesno-predelovalne industrije, promet in drugo izgorevanje fosilnih goriv, izhlapevanje spojin iz asfaltiranih površin in gradbenih materialov ter druge vire. V gospodinjstvih pa lahko k prej naštetim virom dodamo tudi uporabo kemikalij (barvila, laki, topila ipd.) in proizvodov, ki vsebujejo kemikalije (pohištvo, gradbeni materiali, tekstil, plastični izdelki ipd.), kajenje, kuhanje na plinu in ostale vire. V tej raziskavi smo analizirali vzorec podstrešnega prahu, ki kaže na „zgodovinsko" onesnaženje zraka, vzorec cestnega prahu, ki kaže na današnje stanje zraka in vzorec hišnega prahu, ki kaže na morebitno izpostavljenost ljudi. Analiziranih je bilo 120 različnih organskih spojin po metodi plinske kromatografije in masne spektroskopije, od tega jih 17 spojin spada pod t.i. prioritetna onesnažila, ki so na seznamu ameriške agencije za okolje. Podstrešni prah vsebuje največ različnih spojin (82 % od vseh analiziranih), od katerih so zastopane skoraj vse skupine (tabeli 1 in 2) organskih spojin. Najbolj značilne skupine so: terpenoidi, alkilbenzeni in policiklični aromatski ogljikovodiki in produkti delnega razpada le-teh. Zanimivo je tudi, da podstrešni prah vsebuje sledi DDT-ja (uporaba v kmetijstvu) in PCB-ja (industrija), ki sta oba že več kot 40 let prepovedana, a njihove ostanke še vedno lahko najdemo v njem. Cestni prah vsebuje 58 % vseh analiziranih spojin, od katerih so značilne skupine: policiklični aromatski ogljikovodiki, aldehidi in ketoni, etri, amini in plastifikatorji. Hišni prah vsebuje najmanj različnih spojin (38 % vseh analiziranih). V njem najdemo terpenoide, alkilbenzene, policiklične aromatske ogljikovodike, aldehide in ketone ter organske kisline. Od 17-ih analiziranih US-EPA prioritetnih polutantov, v podstrešnem prahu najdemo sledi prav vseh, v cestnem prahu 14 in v hišnem prahu 8 različnih. Ker v tej raziskavi ne razpolagamo s koncentracijami, ampak le s prisotnostjo snovi, prav tako pa je vzorcev malo, pa še ti so bili odvzeti zgolj na območju, kjer pričakujemo najvišjo stopnjo onesnaženja, ne moremo delati prav nobenih ocen, kakšni so morebitni viri spojin in ali predstavljajo prisotnosti rakotvornih spojin tveganje za okolje in zdravje ljudi. Analiz organskih spojin je draga metoda, zato je dodana vrednost te raziskave v tem, da lahko sedaj bolje načrtujemo morebitne nove raziskave organskih onesnažil v prahovih in okolju in ne „zapravljamo" denarja za analize spojin, katerih ne najdemo. S tem lahko zmanjšamo morebitne stroške. Avtor se zahvaljuje Radim Läna, ki je opravil analize, in Evi Francu (oba iz Češkega geološkega zavoda, izpostava Brno), ki je kot vodja laboratorija omogočila kemijsko analizo.