Izvor smaragdov v arheoloških predmetih na Slovenskem

Povzetek

V zbirkah arheoloških predmetov na Slovenskem hranimo zlat rimski nakit, ki je bil najden na Ptuju (Poetovio); verižico, uhana in zapestnico, ki imajo okovane smaragde. Da bi določili njihov izvor, smo poskušali ugotoviti kristalografske značilnosti ter določiti vključke, luminiscenčne pojave in geokemične značilnosti smaragdov. Kemijsko sestavo smaragdov smo izmerili nedestruktivno z metodama protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov in žarkov gama (PIXE/PIGE). Dobljene rezultate smo primerjali z referenčnimi smaragdi iz Habachtala v Avstriji in zeleno obarvanim berilom iz Urala, medtem ko smo za interpretacijo rezultatov uporabili še literaturne podatke za smaragde iz Egipta in iz območja današnjega Afganistana. Ta nahajališča so bila namreč v času izdelave rimskega nakita znana po izkopavanju smaragdov. Domnevali smo, da so smaragdi iz arheoloških predmetov iz Habachtala v Avstriji, saj je bilo to nahajališče najbližje mestu najdbe, nazadnje pa ugotovili, da so smaragdi iz verižice in uhanov iz nahajališč v Egiptu. Kar zadeva smaragde iz zapestnice, zaradi pomanjkanja primerjalnega gradiva nismo mogli povsem zanesljivo določiti njihovega izvora; lahko so iz nahajališča v današnjem Afganistanu ali pa iz Egipta, vendar ne z istega nahajališča kot prej omenjeni smaragdi iz verižice in uhanov.