Osnove razumevanja tektonske zgradbe NW Dinaridov in polotoka Istre

Povzetek

Narivna zgradba severozahodnega dela Zunanjih Dinaridov je pogojena s paleogeografsko podobo Jadransko-dinarske mezozojske karbonatne platforme, ki je bila na jugovzhodu v današnji legi zgrajena iz dinarskega in jadranskega segmenta platforme z vmesnim Budvanskim jarkom, na severozahodu na območju današnje Slovenije pa je tvorila enotno platformo. V podaljšku Budvanskega jarka proti severozahodu, se je v paleogenu izoblikoval plitek poljarek, zahodno od tod pa plitek Furlanski paleogenski bazen, ki je tedaj ločil t. i. Furlansko karbonatno platformo od osrednjega dela karbonatne platforme. Območje Istre je bilo od Jadranskega segmenta platforme ločeno s Kvarnerskim prelomom, ki je bil zasnovan že v mezozoiku. V končni fazi krovnega narivanja Dinaridov je iz dinarskega segmenta mezozojske karbonatne platforme konec eocena nastal Zunanjedinarski narivni pas, ki se je narinil na jadranski segment mezozojske karbonatne platforme in izzval nastanek Zunanjedinarskega naluskanega pasu katerega čelo predstavlja Narivno čelo Zunanjih Dinaridov nasproti Jadransko-apulijskemu predgorju. Slednje predstavlja trdno jedro Jadranske litosferne mikroplošče ("Adrie"), Zunanjedinarski naluskani pas pa njeno deformirano obrobje in ga zato prištevamo k trdnemu jedru. V miocenu ali pozneje je prišlo do segmentacije "Adrie". Ta je v grobem razpadla ob Kvarnerskem prelomu na padski in jadranski segment. Pri rotaciji padskega segmenta v nasprotni smeri urinega kazalca, se je njen vogalni del kjer leži polotok Istra, zasukal in se podrinil proti severovzhodu pod Zunanje Dinaride. Nastala je Istrsko-furlanska podrivna cona, ki je strukturno pogojena z lego Furlanskega paleogenskega bazena in obsežno Istrsko potisno območje, ki zajema prostor med Južnimi Alpami, Velebitom in Zelimeljskim prelomom. Ta proces je recentno aktiven. Pri podrivanju in potiskanju Istre proti severovzhodu se je usločil Raški prelom in čelni nariv Zunanjedinarskega narivnega pasu, zaradi česar je bilo zmikanje ob teh ploskvah oteženo. Ustvarili so se pogoji za nastanek ešalonskega zmičnega pasu od vrha Kvarnerskega zaliva proti Idrijskemu in Ravenskemu prelomu v dolini zgornje Soče. Pas je definiran s segmentom Raškega preloma jugovzhodno od Ilirske Bistrice, pasom pogoste seizmične aktivnosti Ilirska Bistrica - Hruševje, Vipavskim prelomom, Predjamskim prelomim ter severozahodnim delom Idrijskega in Ravenskega preloma. Postavljamo domnevo, da predstavlja segment med Čelom Zunanjedinarskega narivnega pasu in strižno mejo med vrhom Kvarnerskega zaliva ter zgornjim Posočjem s podaljšanima vejama Idrijskega in Ravenskega preloma proti zahodu nov priključeni blok mejnega pasu trdnega jedra Jadranske mikroplošče.