Kako denarno vrednotiti kakovost našega okolja? Primer onesnaženja aluvialnega vodonosnika Krške kotline v Sloveniji

Povzetek

Vedno pogostejše vključevanje ekonomskih vprašanj v okoljsko politiko postavlja vrednotenje okoljskih dobrin in storitev na prednostno listo strokovnjakov in raziskovalcev, ki so vključeni v izdelavo in izvajanje okoljske politike. Vodna direktiva Evropske skupnosti kaže jasno potrebo po opredeljevanju okoljskih stroškov in virov stroškov pri oblikovanju cenovne politike vodarine z boljšim upoštevanjem okoljskih ciljev Vodne direktive. Ocena okoljskih stroškov in stroškov virov je tudi predmet obravnave pri opredelitvi prilagojenih okoljskih ciljev, v primerih, ko so stroški za dosego ciljev Vodne direktive lahko nesorazmerno visoki ali ko gre za omogočanje razvoja novih trajnostnih ekonomskih dejavnosti. Članek predstavlja uporabo naključnega vrednotenja za oceno okoljskih stroškov, ki izvirajo iz onesnaženosti podzemne vode vodonosnika Krške kotline z nitrati in pesticidi. Povprečna zneska, ki so ju gospodinjstva pripravljena mesečno plačevati za izboljšanje kakovosti podzemne vode, to je za ustalitev kakovosti podzemne vode pod mejnimi vrednostmi standardov za pitno vodo 4,72 € in za zmanjšanje onesnaženosti na naravno ozadje 4,80 €. Neodvisne spremenljivke, ki vplivajo na višino zneska, ki ga je anketiranec pripravljen plačati, so kraj bivanja, dohodek in pripadnost okoljskim organizacijam. Razmeroma nizka skupna statistična značilnost izračunanih regresij kaže, da lahko s pridobljenimi informacijami in upoštevanimi spremenljivkami pojasnimo le del raznolikosti odgovorov anketirancev. To pa se ujema tudi z rezultati podobnih študij v drugih delih Evrope in drugod. Članek kaže, da je naključno vrednotenje v Slovenskem okolju mogoče. Poleg pridobivanja ocen višine okoljskih stroškov in dobrobiti bi take raziskave naključnega vrednotenja dvignile zavest prebivalstva za zaščito vode in za pomembna vprašanja upravljanja z vodami v Sloveniji. Članek tudi predlaga nadaljevanje takega načina vrednotenja okoljskih stroškov in dobrobiti in predlaga nadaljnji razvoj različnih metod vrednotenja v Sloveniji, tudi za druge vode (na primer površinske), kot del podpore pri vpeljevanju Vodne direktive.