Potresa 12. aprila 1998 in 12. julija 2004 v Krnskem pogorju - časovna porazdelitev popotresov ter odnos med magnitude in pogostostjo popotresov

Povzetek

Potresa 12. aprila 1998 (ML=5,6) in 12. julija 2004 (ML=4,9) v Krnskem pogorju sta imela obsežna niza več tisoč popotresov, ki so trajali dlje kot eno leto. V 400 dneh so prvemu potresu sledili 104, drugemu pa 89 popotresov z ML≥2,0. Oba najmočnejša popotresa sta imela za 1,4 in 1,3 nižjo magnitudo od glavnih potresov, kar je le malo več od podatkov v literaturi (1,2). Analiza časovne porazdelitve popotresov z metodo največje zanesljivosti je pokazala, da se parametri dopolnjenega Omorijevega zakona, ki opisuje hiperbolično pojemanje gostote pojavljanja popotresov s časom, za oba niza dobro ujemajo, kar ustreza temu, da sta oba potresa nastala v istem žariščnem območju. Vrednost parametra p je okoli 1,02. Popotresi v letu 1998 jasno kažejo sekundarni popotresni niz z vrednostjo p 0,770, ki se je začel ob najmočnejšem popotresu 6. maja 1998 (ML=4,2), medtem ko leta 2004 podobnega sekundarnega niza ni bilo. Analiza odnosa med magnitudo in pogostostjo popotresov (Gutenberg-Richterjev odnos) z metodo najmanjših kvadratov in metodo največje zanesljivosti je dala vrednost parametra b za popotresni niz leta 1998 med 0,77 in 0,83 in za niz leta 2004 med 0,97 in 0,98, kar pomeni, da je prvemu potresu sledilo več močnejših popotresov. Dobljeni parametri dopolnjenega Omorijevega zakona in Gutenberg-Richterjevega odnosa se ujemajo s podatki za podobne popotresne nize v literaturi.