Opredelitev nekaterih premogov na ozemlju Slovenije s H/C proti O/C atomskimi razmerji

Povzetek

Uporaba H/C in O/C atomskih razmerij, vnesenih v van-Krevelenov diagram, je dobro poznan pristop za kemično opredelitev premogov, bolje rečeno, njihovega organskega dela. Opredelitev premogov z omenjenima dvema razmerjema je v tesni povezavi z njihovim petrografskim tipom in z njihovo stopnjo pooglenitve ali rangom. V pričujočo študijo smo zajeli podatke o elemental sestavi in kakovosti 23-ih premogov z območja Slovenije. Po starosti zajemajo obravnavani premogi razpon od karnijskih do pliocenskih premogov, po stopnji karbonizacije ali rangu pa od antracita do orto-lignitov. Eni so nastali v morsko obalnih (paraličnih), drugi pa v tektonsko različnih medgorskih (intramontanih) okoljih. Najvišja H/C in O/C atomska razmerja so značilna za ksilitni orto-lignit pliocenske starosti iz Velenja in za ksilitni orto-lignit pontijske starosti iz Globokega, najnižji omenjeni razmerji pa ima karnijski antracit z Orel pri Ljubljani. Obravnavani zgornjeoligocenski »trdi rjavi premogi« ter mlajši meta- in orto-ligniti so tipični humusni premogi. Razmeroma visoko H/C atomsko razmerje je značilno za dva »črna« premoga paleogenske starosti, ki imata sapropelski značaj, to je za para-bituminozni premog iz Sečovelj in za orto-bituminozni premog iz Raše v Istri na Hrvaškem. Premogov z znatno povišanimi vsebnostmi inertinitnih maceralnih sestavin pri nas ne poznamo, so pa tovrstni macerali zastopani v manjših količinah v malo da ne vseh naših premogih.