Hidrogeokemične značilnosti porečja reke Save v Sloveniji

Povzetek

Reka Sava je tipična HCO3- - Ca2+ - Mg2+ reka. Totalna alkalnost narašča po porečju navzdol, ki ga sestavljajo poleg karbonatnih tudi klastične kamnine, ki so manj odporne na procese preperevanja. Razmerje Ca2/Mg2+ je okrog 2 v karbonatnem delu porečja in naraste v porečju, ki ga sestavljajo karbonatne in klastične kamnine, kar kaže na raztapljanje kalcita z magnezijem. Glede na izračune PHREEQC for Windows so reka Sava in njeni pritoki prenasičeni s kalcitom in dolomitom. δ18OH2O in δDH2O vrednosti sta povezani z meteorološkimi spremenljivkami v drenažnem bazenu. Temperatura rečne vode se letno spreminja glede na temperature v zraku. Povezava med temperaturo, δ18OH2O odraža močno odvisnost δ18O v padavinah in evaporativno obogatitev na težjih izotopih kisika infiltrirajoče vode s pobočij, ki napaja reko Savo. δ13DIC vrednosti kontrolirajo procesi v terestričnih ekosistemih in v reki, kot so: (1) raztapljanje karbonatov, (2) preperinski CO2 ter (3) uravnoteženje z atmosferskim CO2. Bolj negativne vrednosti δ13DIC so posledica večje količine padavin in spiranja izotopsko lažjega preperinskega CO2s terestričnega ekosistema v spomladanskih mesecih. Iz podatkov o pretokih, koncentracijah sulfata v vodi in odvodnjevalni površini smo izračunali letni snovni tok žvepla na meji s Hrvaško, ki znaša 1,4 x 107 g SO4/km2. Glede nato, da smo predpostavili sledeče vire sulfata v reki Savi: pritoke, padavine in ostale vire, smo izračunali deleže posameznih prispevkov iz ravnotežnih enačb koncentracijske in izotopske masne bilance, ki znašajo 52 : 8 : 40 %. Ostale vire lahko pripišemo industrijski onesnaženosti in oksidaciji sulfidnih mineralov.