Uporabnost predalpskega modela verjetnosti pojavljanja plazov na alpskem območju

Povzetek

Za območje v predalpskem svetu osrednje Slovenije je bil s pomočjo multivairatne statistike razvit kvaliteten model napovedi verjetnosti pojavljanja plazov. Pri izdelavi modela je bil določen vpliv posameznih prostorskih dejavnikov na pojavljanje plazov, njihovo medsebojno delovanje in pomembnost dejavnikov pri pojavljanju plazov. Na podlagi statističnih rezultatov je bilo z uporabo metode Analytical Hierarchy Process (AHP) izdelanih več modelov napovedi verjetnosti pojavljanja plazov, ki so dali zelo različne rezultate napovedi. Natančnost napovedi se je gibala med 6,89 % in 31,8 %. Z metodo AHP so bili za najboljše modele izračunani deleži vpliva prostorskih dejavnikov na pojavljanje plazov. Rezultati so pokazali, da igra pri napovedi pojavljanja plazov litologija najpomembnejšo vlogo (31 % variance), sledijo ji naklon pobočij (21,2 % variance), raba tal (13,7 % variance), razgibanost terena (10,1 % variance) in ukrivljenost terena (8,6 %). Manjši vlogi pripadata dejavnikoma oddaljenosti od površinskih tokov in od strukturnih elementov (prelomov in narivov). Ti podatki o pomembnosti prostorskih dejavnikov so bili nato uporabljeni kot vhodni utežni podatki pri izdelavi modela napovedi verjetnosti pojavljanja plazov za območje v alpskem svetu severo-zahodne Slovenije. Pričakovati je, da se vrednosti uteži prostorskih dejavnikov razlikujejo od lokacije do lokacije, kar postavlja pod vprašaj uporabnost modela napovedi oz. vrednosti uteži predalpskega območja pri izdelavi modela napovedi za alpsko območje. Uporabljene vrednosti uteži iz predalpskega modela so v novem, alpskem modelu linearno utežene vsote predstavljale srednje vrednosti razponov uteži. Iskanje idealnih uteži vplivnih dejavnikov na pojavljanje plazov v Alpskem svetu je bilo sestavljeno iz več analitičnih poskusov, pri katerih so bili uporabljeni različni razponi uteži za različne prostorske dejavnike. Skupaj je bilo izdelanih in testiranih na pojavljanje plazov skoraj 65.000 različnih matematičnih modelov. Modeli z najboljšimi rezultati napovedi so pokazali, da igra pri napovedi verjetnosti pojavljanja plazov v alpskem modelu, tako kot pri predalpskem modelu, litologija najpomembnejšo vlogo (30 %), z 22 % ji sledi naklon pobočij, z 20 % pa raba tal. Ukrivljenost pobočij prispeva k napovedi 16 %, oddaljenost od površinskih tokov 10 % in oddaljenost od strukturnih elementov 2 %. Pri modelih, v katere je bil vključen dejavnik sinhronosti vpadov plasti z usmerjenostjo pobočij, se je izkazalo, da je ta dejavnik vsaj tako pomemben kot raba tal (18 % - 22 %). Prenos vrednosti uteži prostorskih dejavnikov iz enega območja na drugo je kljub manjšim odstopanjem pokazal, da obstajajo neka splošna načela vpliva dejavnikov na pojavljanje plazov, kar bi bila lahko dobra osnova za enostavno in relativno hitro izdelavo ocene verjetnosti pojavljanja plazov na nedostopnih območjih, ki jih v alpskem svetu ne manjka. Obenem je nujno upoštevati dejstvo, da lahko lokalno specifični dejavniki močno spremenijo verjetnost pojavljanja plazov.