Albijsko cenomanijski presedimentirani apnenci spodnje flišoidne formacije z območja Mrzlega vrha severno od Tolmina (SZ Slovenija)

Povzetek

Spodnjo flišoidno formacijo Slovenskega bazena sestavljajo laporovci, glinavci in podrejeno roženci, ki se menjavajo s plastmi mikritnih apnencev in presedimentiranih karbonatov. V zgornjem delu formacije prevladujejo lapornati in mikritni apnenci. Spodnja meja je vedno erozijska in formacija, ki je albijsko-turonijske starosti, običajno leži na zgornjetithonijskem do neocomijskem Biancone apnencu. Na območju Mrzlega vrha formacijo sestavljajo zgornjealbijski do spodnjecenomanijski presedimentirani apnenci in zgornjecenomanijski do turonijski glinavci, laporovci in lapornati apnenci ter roženci. Na tem območju je formacija odložena na spodnjejurske ali neposredno na triasne kamnine. V sklopu raziskave je bila izdelana geološka karta območja Mrzlega vrha in detajlno proučen 80m dolg profil Grmuč v spodnjem delu formacije. V profilu se paketi mikritnega apnenca menjavajo s pogostimi plastmi breče in kalkarenita. Kalkarenit je sestavljen predvsem iz platformnega materiala, medtem ko so breče iz intraklastov bazenskih kamnin in kamnin pobočja ter močno raznolikih ekstraklastov starejših platformnih in bazenskih kamnin. Raziskana faciesna združba je značilna za sedimentacijo v spodnjem delu pobočja. Primerjava z drugimi profili spodnje flišoidne formacije je pokazala, da so presedimentirani karbonati najdebelejši in najbolj pogosti predvsem v okolici Tolmina, torej na zahodnem delu Slovenskega bazena. Močna albijsko - cenomanijska tektonska aktivnost, ki je regionalno prepoznavna tako v platformnih kot tudi bazenskih razvojih, je bila najverjetneje glavni vzrok za nastanek gravitacijskih tokov v Slovenskem bazenu. Območje Mrzlega vrha je pomembno za rekonstrukcijo paleotopografije, saj predstavlja povezavo med Dinarsko karbonatno platformo in centralnim delom Slovenskega bazena. Lateralna razporeditev faciesnih združb, sestava litoklastov v presedimentiranih apnencih in različna stopnja erozije med spodnjo flišoidno formacijo in spodaj ležečimi plastmi kažejo na zelo strmo, s prelomi presekano pobočje. Na tako izoblikovanem pobočju je prihajalo do erozije starejših platformnih in bazenskih sedimentov.