Karta verjetnosti pojavljanja plazov v Sloveniji v merilu 1 : 250.000

Povzetek

Na podlagi analize prostorskega pojavljanja plazov, ki so bili vključeni v obsežno bazo, je bila v merilu 1 : 250.000 izdelana karta verjetnosti pojavljanja plazov za območje Slovenije. V bazo so vključeni podatki o več kot 6600 plazovih, od teh pa jih ima le slaba polovica znano lokacijo. Izmed 3257 plazov z znano lokacijo je bilo za potrebe univariatne statistične analize (ꭕ2) naključno, a prostorsko reprezentativno izbranih 65 % plazov. Za izbrane plazove je bil analiziran vpliv prostorsko-časovnih povzročiteljev (pripravljalni dejavniki) (litologija, naklon, ukrivljenost in usmerjenost pobočja, oddaljenost od geoloških mej, oddaljenost od strukturnih elementov, oddaljenost od površinskih vod, dolžina toka površinske vode ter tip rabe tal) ter vpliv sprožilnih dejavnikov (maksimalne 24-ume padavine s 100-letno povratno dobo, količina povprečnih letnih padavin in objektni talni pospešek s 475-letno povratno dobo). Analize so bile izdelane s pomočjo GIS orodij na rastrskih podatkih s prostorsko ločljivostjo 25 x 25 metrov. Med litološkimi enotami se je oblikovalo pet skupin z različno verjetnostjo pojavljanja plazov, za vsako skupina pa je bil določen kritični kot pojavljanja plazov. Določene so bili tudi lastnosti terena in tipi rabe tal, na katerih je možnost pojavljanja plazov večja. Med sprožilnimi dejavniki so bile določene kritične vrednosti padavin in objektni talni pospešek, pri katerih se znantno poveča pojavljanje plazov. Rezultati analiz so bili uporabljeni za izdelavo več uteženih linearnih modelov verjetnosti pojavljanja z različnimi utežmi relevantnih dejavnikov, ostalih 35 % plazov pa je bilo uporabljenih za validacijo izdelanih modelov. Rezultati so pokazali, da imajo sledeči dejavniki vpliv na pojavljanje plazov (z vrednostjo uteži v linearnem modelu): litologija (0,3), naklon pobočja (0,25), tip rabe tal (0,25), ukrivljenost pobočja (0,1), oddaljenost od strukturnih elementov (0,05) in usmerjenost pobočja (0,05).