Mikrofacies, diageneza in geokemija dachsteinskega apnenca ter glavnega dolomita v jugozahodni Sloveniji

Povzetek

Do tisoč metrov debela skladovnica karbonatnih kamnin norijske in retijske starosti je v jugozahodnem delu Slovenije razvita kot glavni dolomit, le na Trnovskem gozdu in na Banjški planoti je v vrhnjih dvesto metrih zaporedja pretežno dachsteinski apnenec. Glavni dolomit kaže značilnosti loferskega razvoja. Ritmično se menjavajo do meter debele plasti biomikritnega in zrnatega dolomita ter tanjše stromatolitne in laminitne plasti. Sedimentacijsko okolje glavnega dolomita je bilo zelo plitev zaprt šelf, pogosto medplimski pas znotraj Dinarske karbonatne platforme. Dolomit je nastal v zgodnji diagenezi (stromatolitne plasti) in med kasnodiagenetskimi procesi (zrnati dolomit). Dachsteinski apnenec predstavlja lateralni facies glavnega dolomita. Odlagal se je na odprtem plitvem šelfu. Sedimentne teksture, značilne za medplimsko okolje, so zelo redke. Korozijske votline in intraformacijske breče v apnencu kažejo na občasne lokalne okopnitve med njegovim nastajanjem. Na geokemično sestavo slednih prvin v apnencih in dolomitih so najbolj vplivali diagenetski procesi, predvsem dolomitizacija, manj pa okolje nastanka karbonatnih sedimentov. Apnenci vsebujejo v primerjavi z dolomiti v splošnem dvakrat več Sr, medtem ko imajo dolomitni vzorci več Fe, Mn in Na. Zgodnjediagenetski dolomit je obogaten s težkimi izotopi δO18 in δC13, medtem ko vsebujejo kasnodiagenetski dolomiti več lahkega δO18. Apnenec se je odlagal pri temperaturah okrog 24°C.