Pregled toplotnih lastnosti kamnin in sedimentov v Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.5474/geologija.2023.005Povzetek
Raba geotermalne energije, ki izhaja iz globokih geotermalnih sistemov kot tudi iz plitvega podzemlja, se v zadnjih nekaj desetletjih hitro razvija. Namen prispevka je prikazati rezultate meritev toplotnih lastnosti vseh vzorcev kamnin in sedimentov, ki so bili na voljo iz vrtin, dveh predorov in številnih površinskih lokacij v Sloveniji v obdobju od 1982 do konca 2022. V zvezi s plitvim geotermalnim potencialom je potrebno posebno prizadevanje za karakterizacijo toplotnih lastnosti tal in plitvega podtalja ter za izvedbo tehnologije prenosa toplotne energije. V tem smislu je potrebno poznavanje toplotne prevodnosti kamnin in tal za oceno možnosti izmenjave toplote z nizko entalpijo na določenem lokalnem območju. Številčno največ meritev je bilo za določitev toplotne prevodnosti. Določitve toplotne difuzivnosti so bile izvedene na precej manjšem številu vzorcev kamnin in sedimentov, prav tako določitve produkcije radiogene toplote v kamninah. Prikazani so rezultati meritev toplotne prevodnosti na 430 vzorcih iz 119 vrtin, na 20 vzorcih iz predorov in na 156 vzorcih iz površinskih lokacij. Najvišje toplotne prevodnosti kažejo vzorci dolomita, kremenovega konglomerata in konglomerata, filonita, kremenovega filita in gnajsa, najniže pa so izmerjene v sedimentih, kot so glina, lignit z glino, šota in suh pesek. Ugotovljena radiogena tvorba toplote je najmanjša pri milonitiziranem dolomitu in največja pri temno sivem peščenjaku s klasti skrilavega glinavca. Naši rezultati so primerljivi z že objavljenimi v svetu in lahko predstavljajo osnovo za morebitni bodoči slovenski standard toplotnih lastnosti merjenih kamnin in sedimentov.
