Uporaba naravnih sledil pri študiju nezasičene cone kraškega vodonosnika

Avtorji

  • Branka Trček

DOI:

https://doi.org/10.5474/geologija.2005.013

Povzetek

V zaledju izvira Hubelj (JZ Slovenija) so potekale raziskave nezasičene cona kraškega vodonosnika. Vzpostavil se je monitoring toka in prenosa naravnih sledil, katerega namen je bil študij procesov napajanja, uskladiščenja in praznjenja kraškega vodonosnika, procesov mešanja, zadrževalnih časov ter mehanizmov prenosa snovi. Rezultati so opozorili na vplive hitrega prednostnega toka - epitoka. Le-ta je glavni faktor za prenos in širjenje onesnaženja preko nezasičene cone do zasičene cone vodonosnika.

Prenosi

Kako citirati

Trček, B. (2005). Uporaba naravnih sledil pri študiju nezasičene cone kraškega vodonosnika . Geologija, 48(1), 141–152. https://doi.org/10.5474/geologija.2005.013

Številka

Rubrika

Članki