Faciesi, razvoj in interpretacija sedimetacijskega okolja uranonosnega Brebovniškega člena Grödenske formacije na območju Žirovskega vrha

Povzetek

Zaradi znatnih koncentracij uranove rude je Brebovniški člen najpomembnejši člen Grödenske formacije. Kamnine smo glede na zrnatost, sedimentne teksture in sestavo ločili v konglomeratne, peščenjakove, muljevčeve in karbonatne faciese ter interpretirali pogoje njihovega nastanka. Iz podrobnih delnih profilov smo sestavili poenostavljeni profil celotnega Brebovniškega člena v skupni debelini skoraj 400 m. V njem smo ločili dva makrocikla. Prvi obsega spodnjo polovico Brebovniškega člena, drugi pa njegovo zgornjo polovico in približno spodnjo polovico Hobovškega člena. Makrocikla sta produkt rečnega sedimentacijskega okolja z vsemi svojimi podokolji in sta alocikličnega značaja. Alocikličnost so najverjetneje kontrolirala tektonska dogajanja v drenažnem zaledju in sedimentacijskem bazenu. Makrocikla predstavljata razvoj rečnega sistema od proksimalnih delov s prevladujočim talnim transportom prepletajočih rečnih korit in aluvialnih vršajev proti distalnejšim delom z mešanim talno-suspenzijskim transportom meandrirajočih rečnih korit.