Analiza sistematične razpokanosti eocenskih flišnih kamnin Slovenske obale

Avtorji

  • Marko Vrabec
  • Galena Jordanova

DOI:

https://doi.org/10.5474/geologija.2017.014

Ključne besede:

Eocenski fliš, sistematične razpoke, paleonapetosti, natezne razpoke, indeks oddaljenosti razpok, Istra, Slovenija

Povzetek

Raziskali smo sistematične razpoke, ki se pojavljajo v plasteh peščenjaka v eocenskem flišu Slovenske obale. Pojavljata se dve, medsebojno skoraj pravokotni družini razpok: razpoke družine F1 so generalno usmerjene v SZ-JV smeri in so dobro izražene in pretežno planarne, razpoke družine F2 pa imajo smer SV-JZ in so krajše, bolj nepravilno oblikovane in se zaključujejo na ploskvah razpok F1. Povprečna orientacija razpok obeh družin se bistveno ne spreminja vzdolž raziskanega profila, ki preči vse glavne strukturne domene ob Obali. Analizirali smo medsebojno oddaljenost razpok glede na debelino plasti in obema družinama določili indeks oddaljenosti razpok (fracture spacing index). Obe družini interpretiramo kot natezne razpoke tipa I, ki so nastale v dveh ločenih fazah natezne tektonike. Družina Fl je starejša in je nastala v SV-JZ usmerjeni tenziji in jo povezujemo z dobro poznano regionalno fazo post-Dinarske ekstenzije, ki je domnevno srednje miocenske starosti. Družina F2 je nastala v SZ-JV usmerjeni tenziji in je skladna z SV-JZ usmerjenimi normalnimi prelomi, ki so bili že prej dokumentirani v območju Obale, ni pa še bila odkrita v ostalih delih Slovenije. Po naši interpretaciji so razpoke družine Fl starejše od narivanja in gubanja v območju Obale. Zato sklepamo, da predhodno Dinarsko narivanje eocensko-oligocenske starosti ni bistveno prizadelo obalnega območja. Krčenje ozemlja po nastanku razpok F1, ki ga povezujemo s podrivanjem Jadranske mikroplošče proti severu, pa se ni začelo pred mlajšim miocenom.

Prenosi

Objavljeno

31.12.2017

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Vrabec, M., & Jordanova, G. (2017). Analiza sistematične razpokanosti eocenskih flišnih kamnin Slovenske obale. Geologija, 60(2), 199-210. https://doi.org/10.5474/geologija.2017.014

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)