Stratigrafija dinarskih mezozojskih zaporedij na meji med Dinaridi in Južnimi Alpami, območje Posavskih gub, Slovenija
DOI:
https://doi.org/10.5474/geologija.2025.007Ključne besede:
trias, jura, kreda, aptijsko-albijske kalpionelide, Dinaridi, Južne Alpe, Posavske gubePovzetek
V severnem delu Posavskih gub osrednje Slovenije, na meji med južnoalpskimi in dinarskimi enotami, je bila izdelana stratigrafska reambulacija z namenom dopolnitve razumevanja paleogeografskega in tektonskega razvoja raziskanega območja.
Na podlagi natančnih in dobro dokumentiranih terenskih opazovanj, litofaciesov, mikrofaciesov in biostratigrafije (vključno z bentoškimi in planktonskimi foraminiferami, dinocistami, akritarhi, hitinolidelidi, kalpionelami, zelenimi algami, različno mikroproblematiko in kalcitnim nanoplanktonom) je bil proučen naslednji razvoj Trojanske antiklinale in Tuhinjsko–Motniške sinklinale: zgornjeanizijski do spodnjeladinijski platformni apnenci (Mendolska formacija), katere prekriva ladinijsko siliciklastično zaporedje s presedimentiranimi vulkaniti (Psevdoziljska formacija), še višje pa ladinijski do spodnjekarnijski platformni apnenci in dolomiti (Schlernska formacija), ki se lahko v zgornjem delu formacije prepletajo z globljemorskimi siliciklastičnimi in/ali apnenčastimi vključki. Po dolgi stratigrafski vrzeli sledijo spodnjetithonijski do spodnjevalanginijski pelagični apnenci z redkejšimi plastmi presedimentiranih apnencev (Biancone formacija s.l.). Biancone apnenec prekriva zaporedje laporovcev in kalkarenitov (kalciturbiditov) zgornjeaptijske do zgornjealbijske (?cenomanijske) starosti (Spodnja flišoidna/Gora formacija). Zaporedje se konča z zgornjekrednimi pelagičnimi in presedimentiranimi apnenci (Volčanski apnenec/Krška formacija). Starosti in prostorsko razširjanje navedenih formacij se pogosto razlikujeta od tistih, prikazanih na obstoječih geoloških kartah.
Ta zaporedja so primerljiva zaporedjem Prehodne cone med Notranjimi in Zunanjimi Dinaridi. V tem prispevku so prvič objavljeni dokazi za obstoj dinarskih razvojev severno od predhodno predlagane Južnoalpske narivne meje. Tovrstne odnose med mezozojskimi paleogeografskimi in recentnimi geotektonskimi enotami je možno razložiti s kompleksnim terciarnim tektonskih razvojem širšega ozemlja.