Stabilnostna analiza podzemnih prostorov za pridobitev okrasnega kamna

Povzetek

Pridobivanje naravnega kamna s podzemnimi komorami je v svetu in pri nas še vedno v zelo nizkem deležu v primerjavi s povr‘inskim odkopavanjem. Ob omejenih ekonomskih zalogah naravnega kamna in ostrejših ekoloških zahtevah je podzemno pridobivanje aktualna alternativa. Dimenzije podzemnih prostorov se določijo na osnovi stabilnostnih analiz. Bistvenega pomena je, da se ugotovi mehanizem možnih porušitev v podzemnem prostoru. Na podlagi tega se izbera primerna stabilnostna analiza. V mehaniki hribin se zelo pogosto uporablja numerična zvezna analiza. Slabost analize jev tem, da ni možno simulirati sistemov prelomov. V zadnjih letih je velik razvoj doživela numerična analiza ločenih elementov, ki omogoča stabilnosti izračun podzemnih prostorov v zmerno razpokani hribini. V predstavljenem primeru izgradnje podzemnih prostorov kamnoloma Hotavlje so podani rezultati obeh analiz. Ugotovljeno je, da je zvezna analiza primerna za preverjanje globalne stabilnosti podzemnega prostora, z nadaljno analizo pa dobimo natančnejše izračune o stabilnosti blokov v okolici izkopa. Za preverjanje stabilnosti posameznih blokov in podpornega sistema za posamezen blok, pa je še vedno dovolj natančna analitična blokovna analiza. Prvi pogoj za zanesljivo stabilnostno analizo je dovolj vhodnih podatkov o geomehanskih lastnostih hribine. Za to so potrebne terenske in laboratorijske preiskave in geotehnične meritve. Na podlagi večjega števila izdelanih stabilnostnih analiz je bila za podzemne prostore kamnoloma Hotavlje ugotovljena največja širina podzemnih prostorov 12 m.