Alpski svizec iz Matjaževih kamer

Povzetek

Izkopavanja v manjši dvorani večjega jamskega sistema Matjaževe kamre so odkrila v pleistocenskih sedimentih paleolitsko postajo z različno starima kulturnima horizontoma in favno, ki je količinsko sicer bogata, po številu vrst pa skromna. V sestavku sta avtorja paleontološko obdelala le fosilne ostanke alpskega svizca, ki so jih zbrali v plasti 2 paleolitske postaje in sosednjem stranskem rovu istega jamskega sistema. V paleolitski postaji so kosti namensko razbite in ožgane, v stranskem rovu pa so ostale skoraj nepoškodovane. Primerjava izmerjenih vrednosti zob, kranialnega in postkranialnega skeleta s starejšimi in enako starimi najdbami alpskih svizcev v slovenskih najdiščih je pokazala, da se mere le malo razlikujejo med seboj in večinoma ne presegajo dimenzij recentnih živali. Glede na to, da med favno, odkrito v plasti 2, prevladujejo fosilni ostanki alpskih svizcev in da manjkajo zastopniki tundre, sta avtorja to plast uvrstila v pozni glacial. S to ugotovitvijo se ujema v isti plasti odkrito kameno orodje, ki ga je Osole (1974, 29) pripisal epigravettienu. Verjetno so enake starosti tudi svizčevi ostanki iz stranskega rova.