Poznoglacialna favna iz Lukenjske jame

Povzetek

Obsežna izkopavanja v Lukenjski jami, eni redkih paleolitskih postaj na Dolenjskem, so v pleistocenskih plasteh odkrila močno zdrobljene kostne ostanke sesalske favne, kameno orodje fosilnega človeka in kurišče v spodnjem kulturnem horizontu plasti 4. Med favno, ki pripada arktičnim, alpskim in gozdnim elementom, so najštevilnejši kostni ostanki alpskega svizca. Po pretežno gozdni favni in le posameznih najdbah arktičnih in alpskih vrst sklepa avtorica, da so se avtohtoni jamski sedimenti z odkrito favnistično vsebino odlagali v iztekajočem se würmskem glacialu (böllinškem interstadialu). S to ugotovitvijo se ujema radiokarbonska datacija oglja (12.580 B. P.) iz kurišča spodnjega kulturnega horizonta in v istem stratumu odkrito kameno orodje, ki ga je F. Osole uvrstil v epigravettien.