Izotopska sestava vodika in kisika v padavinah na postaji Ljubljana (Reaktor), Slovenija: obdobje 2011–2024
DOI:
https://doi.org/10.5474/geologija.2026.007Ključne besede:
padavine, izotopi vodika, izotopi kisika, monitoring, časovni trendi, SlovenijaPovzetek
Dolgoročno spremljanje izotopske sestave padavin je ključno za pridobivanje informacij o hidroloških procesih. Ta študija predstavlja posodobljen in razširjen niz podatkov o izotopski sestavi vodika (δ2H) in kisika (δ18O), devterijevem presežku (d-excess), ter koncentracijah aktivnosti tritija A(3H) v mesečnih kompozitih padavin, zbranih na SLONIP postaji Ljubljana (Reaktor), Slovenija v obdobju 2011–2024. Podatkovni niz smo analizirali skupaj z meteorološkimi podatki iz državnih postaj Ljubljana (Bežigrad) in Ljubljana (Hrastje), z namenom oceniti časovne spremembe in primerjati rezultate z rezultati za obdobje 2007–2010.
Srednje padavinsko-tehtane vrednosti za izotopsko sestavo padavin v obdobju 2011–2024 znašajo: −8,41 ‰ za δ18O, −56,1 ‰ za δ2H, 11,1 ‰ za d-excess ter 6,7 TU za A(3H). Vse vrednosti izotopskih parametrov razen A(3H) so višje v primerjavi z obdobjem 2007–2010. Višje vrednosti δ18O in δ2H so skladne z naraščajočimi temperaturami zraka, medtem ko je nižja vrednost A(3H) skladna z radioaktivnim razpadom 3H, nastalega pri zračnih jedrskih poskusih. Pri časovnih trendih je razviden sezonski cikel δ2H in δ18O, s poletnimi maksimumi ter zimskimi minimumi, močno koreliranimi z temperaturo zraka (r = 0.75 za δ2H in r = 0.78 za δ18O). Lokalna meteorna premica (LMWL), δ2H = (7.76±0.07)δ18O + (9.11±0.65), ima za obdobje 2011–2024 nižji naklon ter začetno vrednost kot za obdobje 2007–2010. Količina padavin nima znatnega vpliva na srednje izotopske vrednosti, čeprav so ekstremne vrednosti izotopske sestave pogosto povezane z nizkimi količinami padavin. Med padavinsko-uteženimi povprečji δ2H, δ18O, d-excess in A(3H), izračunanimi z uporabo količin padavin na postajah Ljubljana (Bežigrad) in Ljubljana (Reaktor), ni bilo statistično značilnih razlik. Nadaljnje dolgoročno spremljanje v okviru programa SLONIP je bistvenega pomena za statistično robustne podnebne in hidrološke ocene v Sloveniji in širši geografski regiji.
