Ocena tveganja večkratnih nevarnosti v Kirgiški republiki
DOI:
https://doi.org/10.5474/geologija.2024.015Ključne besede:
Naravne nevarnosti, tveganje, izpostavljenost, ranljivost, zmanjševanje tveganja nesreč, obvladovanje tveganja nesreč, obmoje SuzakPovzetek
Ena izmed ključnih nalog pri zagotavljanju nacionalne varnosti je sposobnost države in družbe, da prepoznata in učinkovito ocenita pogoje za nesreče ter preprečita, da bi te ogrozile trajnostni razvoj države. Kirgizistan je zelo ranljiv za vplive podnebnih sprememb, ki vplivajo na pogostost in intenzivnost nesreč. Izpostavljen je skoraj vsem vrstam geoloških nevarnosti in tudi nevarnostim, ki jih povzroči človek, vključno s potresi, zemeljskimi plazovi, blatnimi tokovi, hudourniki, izbruhi gorskih jezer, porušenji jezov, snežnimi plazovi, sušami, ekstremnimi temperaturami, epidemijami in sproščanjem nevarnih snovi. Analiza informacij o obstoječih tveganjih in njihovih nadzornih sistemih, ki se uporabljajo za zmanjšanje njihovega negativnega vpliva, omogoča oceno stopnje verjetnosti, pričakovanih posledic, določitev stopnje tveganja, prilagoditvenega potenciala skupnosti in izbiro ustreznih zaščitnih ukrepov. V tem članku prikazujemo oceno nevarnosti, ranljivosti in izpostavljenosti okrožja Suzak (v regiji Džalal-Abad) z namenom kvantificiranja tveganja z uporabo večparametrske celostne ocene z zbiranjem primarnih podatkov na terenu in uporabo pristopa ocenjevanja tveganja na podlagi indeksa INFORM. Zbrani podatki so bili uporabljeni za prilagoditev regionalnega modela tveganja INFORM za občinsko in okrožno raven z uporabo večplastne strukture. Ocena tveganja je izračunana s kombinacijo 72 kazalnikov, ki merijo tri glavne dimenzije: nevarnost in izpostavljenost, ranljivost in pomanjkanje sposobnosti obvladovanja. Ti rezultati omogočajo razvoj učinkovitejšega upravljanja tveganj nesreč na lokalni in nacionalni ravni, s prednostnim določanjem ustreznih ukrepov in naložb za občine – okrožja, ki imajo relativno najvišje ocene tveganja. Možnost uporabe lokaliziranih postopkov ocenjevanja tveganja omogoča pridobitev natančnejših ocen tveganja na regionalni (okrožni/območni) in nacionalni ravni z učinkovitim ocenjevanjem dinamike tveganja.