Pregled geoloških in seizmotektonskih raziskav povezanih s potresoma 1998 Mw5,6 in 2004 Mw5,2 v Krnskem pogorju

Povzetek

Podan je pregled geoloških in seizmotektonskih raziskav opravljenih v dveh desetletjih po potresu 12. aprila 1998 v Krnskem pogorju, ki je bil po magnitudi najmočnejši potres v Sloveniji v dvajsetem stoletju. Mnoge od teh študij imajo širši znanstveni pomen kot bi pričakovali glede na velikost potresa. Prvič v Sloveniji, da je bil močan potres nedvoumno pripisan nekemu prelomu. Seizmotektonske študije seizmogenega Ravenskega preloma so pokazale, da je to aktivno napredujoč zmični prelom, ki raste z interakcijo med posameznimi segmenti in preskoki med lokalnimi transtenzijskimi conami. Letalsko lasersko skeniranje (LiDAR), s katerim pridobimo visokoločljiv digitalen model višin golega površja brez vegetacije, je bilo v letu 2005 na območju Idrijskega in Ravenskega preloma prvič uporabljeno v Evropi za študij površinskega odraza aktivnega preloma. Med glavnimi značilnostmi potresa 1998 so bili obsežni učinki v naravnem okolju, izraženi predvsem kot veliki skalni podori. Ti so bili sistematično dokumentirani in ovrednoteni za določitev intenzitete po Evropski potresni lestvici (EMS-98) in Environmental Seismic Intensity (ESI) lestvici, ki je bila uvedena v letu 2007, ker je bila uporaba podatkov le o poškodbah objektov v nadžariščnem območju zelo omejena, saj je zaradi visokogorja to redko poseljeno. Ker sta obe lestvici novi, so bile te študije v mnogih vidikih pionirske in so pokazala na njihove prednosti in slabosti. Velike razlike v poškodbah objektov v zgornjem Posočju na primerljivih nadžariščnih oddaljenostih, so pokazale na velik seizmični vpliv heterogenih ledeniških in rečnih sedimentov, ki zapolnjujejo kotline in doline. Zato so bile izdelane različne karte potresne mikrorajonizacije in ocenjen vpliv mehkih sedimentov na potresno nihanje tal. Izvedene raziskave so imele pomemben vpliv na razvoj raziskovalnih metod potresne geologije v Sloveniji kot so tektonska geomorfologija, analiza učinkov potresov na naravno okolje in seizmotektonika. Pozitivno so vplivale tudi na razvoj univerzitetnega izobraževanja na področju geofizike, seizmologije in strukturne geologije.