Prispevek k boljšemu razumevanju strukturnih značilnosti in tektonskih faz območja Boča v coni Periadriatskega preloma

Avtorji

  • Lea Žibret

DOI:

https://doi.org/10.5474/geologija.2016.015

Ključne besede:

strukturno kartiranje, analiza zdrsov ob prelomnih ploskvah, rekonstrukcija paleonapetosti, Periadriatski prelom, Labotski prelom, Donačka cona, Panonski bazen

Povzetek

Glavni namen raziskave je bil ugotoviti značaj tektonskega kontakta, ki poteka vzdolž severovzhodnega pobočja Boča v coni Periadriatskega in Labotskega preloma. Ker gre za kontakt med permskimi/mezozojskimi apnenci in manj kompetentnimi miocenskimi klastiti, prelomne ploskve, ki predstavljajo kontakt enot, v reliefu značilno izstopajo. Zato je raziskava temeljila na natančnem strukturnem kartiranju območja, ki je pokazalo, da je Boč na severovzhodnem delu omejen s subvertikalnimi prelomi. Rezultati terenskega kartiranja se ujemajo z regionalno geodinamiko območja, ki je bila preverjena s paleonapetostno analizo opazovanih zdrsov ob prelomnih ploskvah. V širši okolici Boča so bile dokumentirane štiri skupine paleonapetostnih tenzorjev, ki so bile nato primerjane z objavljenimi strukturnimi podatki iz prehodnega območja med Alpami, Dinaridi in Panonskim bazenom. Najstarejša faza (Faza 1) je najverjetneje spodnje do srednjemiocenske starosti in odraža ekstenzijo ozemlja v smeri SW-NE, ki jo vidimo na normalnih prelomih s slemenitvijo W-E do WNW-ESE. Fazo 2 lahko primerjamo s srednje do zgornjemiocensko ekstenzijo ozemlja v smeri NW-SE do WNW-ESE, ki se odraža na normalnih prelomih s slemenitvijo NNE-SSW. Faza 3 je primerljiva z zgornjemiocensko kontrakcijo ozemlja v smeri W-E, ki se odraža na levozmičnih prelomih s slemenitvijo N-S in desnozmičnih prelomih s slemenitvijo NNE-SSW do NE-SW. Najmlajša faza (Faza 4) se dobro ujema s pliocensko kvartarno kontrakcijo ozemlja v smeri NNW-SSE do N-S in se odraža na desnozmičnih prelomih s slemenitvijo NW-SE do W-E in reverznih prelomih s slemenitvijo NE-SW. Ker se dokumentirane paleonapetostne faze dobro ujemajo s poznanimi geodinamskimi procesi iz Alpsko-Dinarsko-Karpatskega območja, se subvertikalen kontakt vzdolž severovzhodnega dela Boča zdi sprejemljiva strukturna rešitev. Raziskava je pomembna tudi regionalno, predvsem iz razloga, ker raziskovano območje leži vzdolž con dveh regionalnih alpskih struktur.

Prenosi

Objavljeno

31.12.2016

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Žibret, L. (2016). Prispevek k boljšemu razumevanju strukturnih značilnosti in tektonskih faz območja Boča v coni Periadriatskega preloma. Geologija, 59(2), 243-257. https://doi.org/10.5474/geologija.2016.015