Hitrost posedanja Ljubljanskega barja v holocenu

Povzetek

V članku je analizirana hitrost posedanja Ljubljanskega barja v holocenu. Analiza sloni na reinterpretaciji podatkov iz pelodnih diagramov, ki so bili posneti v vrtini BV-1 severno od Podpeči in v vrtini BV-2 južno od Črne vasi. Reinterpretacija je bila izvedena na podlagi primerjave z absolutno datiranimi pelodnimi diagrami v sedimentu Podpeškega jezera in diagrami na drugih lokacijah po Sloveniji. Glavni markerji na katerih temelji reinterpretacija so upadanje bora Pinus pri 11,2 ka, ter začetek pojavljanja bukve Fagus in jelke Abies. Koncentracija Fagusa prične naraščati pri 8,7 ka, višek Abiesa pa se pojavi pri 6,4/6,9 ka in 3,0 ka. Na podlagi odnosa med starostjo in globino na kateri se pojavlja sediment, je bil postavljen enostaven sedimentacijsko konsolidacijski model, iz katerega izhaja, da je bilo neotektonsko posedanje Ljubljanskega barja v holocenu enakomerno. Posedanje na območju vrtine BV-1 je znašalo 1,24 m/ka in posedanje na območju vrtine BV-2 1,36 m/ka. V članku je postavljena tudi hipoteza, da se prehod iz mlajšega pleistocena v holocen prične v rdečerjavi mastni glini, ki predstavlja paleotla, in ne šele z začetkom sedimentacije jezerske krede - polžarice.