Vpliv žgalnic živosrebrove rude iz 16. in 17. stoletja na razširjenost živega srebra v okolici Idrije

Povzetek

V prvem desetletju pridobivanja živega srebra v Idriji so rudo žgali v kopah. Potem pa so okrog 150 let, do leta 1652 žgali rudo v lončenih posodah na različnih lokacijah po gozdovih v okolici Idrije. Do sedaj so našli 21 lokacij starih žgalnic. Na žgalniškem območju Frbejžene trate, ki se nahaja na obsežni dolomitni izravnavi na levi strani ceste Idrija - Čekovnik, smo obravnavali 3 talne profile. Vsi trije profili vsebujejo v zgornjem, z organsko snovjo bogatem horizontu tal zelo visoke vsebnosti živega srebra (od 3.000 do 4.000 mg/kg). Vsebnosti v dveh profilih z globino hitro upadajo in že na globini 0,5 m vsebujejo približno za 10x manj živega srebra. Nižje se vsebnosti živega srebra počasi znižujejo in dosežejo v globini 1,3 m vsebnost nekaj mg/kg živega srebra. V tretjem profilu zgornji humozni plasti sledi prav tako humozna plast, ki vsebuje zelo veliko ostankov lončenine. V tej plasti smo določili najvišjo vsebnost živega srebra, kar 7.474 mg/kg. Spodaj ležeča ilovica vsebuje med 1.000 in 2.000 mg/kg živega srebra. Pšenk je eno večjih nahajališč drobirja žgalniških posod. Razteza se na levem bregu potoka Lačne vode, ki priteka izpod Hleviš in se nekoliko nižje pretoči v Padarjevo grapo. Največje količine lončenine najdemo v zgornjem zahodnem obrobju območja, tik pod potjo proti Hlevišam. Obravnavani geokemični profil na lokaciji Pšenk sestavlja v zgornjem delu okoli 45 cm debela humozna plast, ki vsebuje od 4.000 do 5.000 mg/kg živega srebra. V globljih delih profila je okoli 100 mg/kg živega srebra. Izračunali smo, da na lokaciji Pšenk še danes leži okoli 1,4 tone živega srebra in ocenili, da se na vseh do sedaj opisanih lokacijah žgalnic nahaja okoli 40 t živega srebra. Ugotovljene vsebnosti živega srebra v tleh na lokacijah starih žgalnic so zelo visoke in po vsebnosti živega srebra presegajo vse do sedaj opisane lokacije v Idriji in okolici.