Nastanek reliefnih izravnav v zaledju sedimentnih teles Šumljak na Rebrnicah (Zgornja Vipavska dolina, SW Slovenija)

Povzetek

Območje Rebrnic predstavlja severnovzhodna pobočja Zgornje Vipavske doline, ki se nahajajo med kraško planoto na jugozahodu in Nanosom na severovzhodu. Topografijo območja Rebrnic opredeljuje čelo narivnega robu mezozojskih karbonatov, ki so narinjeni na terciarne kamnine fliša, kontakt pa prekrivajo kvartarni pobočni sedimenti, med katerimi so najpomembnejši fosilni in recentni poligenetski plazovi. Med fosilnimi plazovi izstopajo tudi tri sedimentna telesa Šumljak (velikosti 0,56 km2), sestavljena iz karbonatnega grušča in breče in imajo specifične geomorfološke značilnosti. Najbolj značilen geomorfološki element so planarne (izravnane) površine blokov karbonatnih breč v zaledju sedimentnih teles Šumljak in prisotnost lokalnih morfoloških stopenj v obliki strmih robov, ki opredeljujejo mejo med izravnano površino v zaledju in sedimentnim telesom. Raziskave kažejo, da je celotno območje v zaledju sedimentnih teles Šumljak lahko del globokih rotacijskih plazov karbonatnih breč. Na podlagi plastnatosti breče na posameznih delih rotacijskih blokov, ugotavljamo, da so bloki rotirali do 60°. Izravnana površina je razvita predvsem v osrednjem delu planarnih površin, na zunanjih delih izravnav pa se pojavljajo strmi robovi, ki predstavljajo glavne odlomne robove sedimentnih teles Šumljak. Menimo, da so telesa, predvsem v zgornjem delu pobočja nastala kot posledica remobilizacije materiala z zunanjih delov velikih rotacijskih palzov, kjer se je material nato v obliki kamninskih plazov transportiral nižje po pobočju.